14.3.2011

Planica 2017

V prostorih Ministrstva za šolstvo in šport je danes potekala novinarska konferenca na kateri je bil predstavljen pomemben mejnik za prihodnost prečudovite doline pod Poncami...


Ljubljana
- V prostorih Ministrstva za šolstvo in šport je danes potekala novinarska konferenca na kateri je bil predstavljen pomemben mejnik za prihodnost prečudovite doline pod Poncami. Poleg izgradnje nordijskega centra, bo Planica kandidirala za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah leta 2017.

FOTOGALERIJA>>>

Več o projektu na uradni spletni strani: www.planica2017.si

Tomaž Lovše, predsednik SZS

Zahvaljujem se za vso pomoč in zavedanje ministrstva, da je Planica del slovenske identitete in da bo v naslednjih letih dejansko prenovljena Planica znak našega novega ponosa. Kot predsednik SZS imam še eno nalogo pri tem. Sodelavci in sodelavke so nas prepričali v izvršilnem odboru, da bo Planica kandidirala za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah leta 2017. Ob tem bi se zahvalil delovni skupini, ki jo je vodil gospod Janez Bukovnik. Skupina je pripravila elaborat, pregledala naše možnosti, tako tehnične kot poslovne in je prišla na izvršilni odbor z zaključkom, da v kolikor stopimo skupaj vsi, ki nam je v Sloveniji šport drag, vsi, ki nam je v Sloveniji drago to, da Planica postane naša kraljica, da naredimo vse, da bo ta center, ki bo dograjen leta 2013, leta 2017 gostil tekmovanje na najvišjem nivoju.

Ekonomska realnost v Sloveniji nas je seveda vodila k temu, da smo zelo dobro pogledali številke. Z vso odgovornostjo naj vam zatrdim, da za takšno svetovno prvenstvo ne potrebujemo milijonov evrov, temveč lahko to kandidaturo, v kolikor bomo seveda uspešni, priredimo za nekaj 100 tisoč evrov stroškov. Med stroški je največji tisti prijavnini Mednarodni smučarski zvezi v višini 120 tisoč evrov.

Zavedati se moramo, da ima Planica velike mejnike. Leta 1934 je Birger Ruud v Planici postavil prvi svetovni rekord pri 94 metrih. Letos mineva 75 let od skoka pred 100 metrov. Leta 1988, da daljnega leta 1988, je Primož Ulaga kot zadnji Slovenec zmagal na planiški tekmi. Leta 1994 je Toni Nieminen poletel do 203 metrov. Planica je gostila še šest svetovnih prvenstev v poletih od leta 1972 do lanskega 2010. Nov nordijski center, ki ga bosta zgradila država in Zavod Planica iz predvsem evropskih sredstev ne sme ostati brez programskih vsebin. Zato je to svetovno prvenstvo še toliko bolj potrebno, da pride do določenih efektov. Tu mislim na pozitivne gospodarske efekte za kranjskogorsko občino in seveda za promocijo športa. Še enkrat poudarjam, da ne SZS in ne kdo drug v državi za organizacijo  tega svetovnega prvenstva ne potrebuje milijonov evrov. Rad bi se zahvalil našim OK-jem. Tako v Planici kot tekaškim in tistim, ki prirejajo tekme nordijskih kombinatorcev. To znanje, te izkušnje, ki jih tu združujemo, so zadostna garancija, da bo lahko to svetovno prvenstvo organizirano na najvišjem nivoju.

V izvršilnem odboru smo imenovali dva ambasadorja, ki bosta skrbela za promocijo prvenstva. Potek pridobivanja pravic za organizacijo svetovnega prvenstva je takšen, da v maju letos vložimo kandidaturo, naslednje leto v maju ali juniji, ko bo svetovni kongres Mednarodne smučarske zveze v Seulu v Južni Koreji pa bo FISa odločala kdo bo s kandidaturo tudi uspel. Petra Majdič in Franci Petek, naša zlata šampiona, sta se strinjala in sam sem zelo vesel, da bosta ona dva kot ambasadorja te naše kandidature skrbela za promocijo skupaj z vsemi našimi prijatelji, ki sodelujemo v tem športu, da bi dejansko takšne pravice tudi dobili.

Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport

Prišel je planiški teden in tega smo v Sloveniji vsi veseli. Veseli smo tudi zato, ker smo naredili nekaj korakov naprej. V zadnjih letih smo pospešili odkup zemljišč, zgradili smo žičnico, obnovili smo doskočišče na letalnici, opravili smo arhitekturni natečaj in izbrali dva projekta. Sedaj smo oba elaborata združili. Eden je bil predvsem naravovarstveno usmerjen, drugi pa se je predvsem ukvarjal z razporeditvijo objektov. Kolegom, ki se s tem ukvarjajo, se je zdelo optimalno, da združijo oba skupaj in tako smo prišli do dobre rešitve, za katero smo prepričani, da bo doživela podporo. Pomembno je tudi to, da smo sprejeli zakon o Planici in smo ustanovili zavod za šport RS Planica, katerega direktor je gospod Jelko Gros. On je v prvi vrsti zaslužen za vse te korake, ki so bili opravljeni. Nas zanima Planica v prvi vrsti kot ponos, dragulj, ki je v okras slovenstvu, slovenskemu športu, smučanju, zlasti skokom. Tudi kot turistična destinacija in seveda tudi kot prostor kamor prihajajo mladi ljudje, šolarji po znanja o športu in o naravi. Planica ima torej več funkcij. Na slikovnem materialu lahko vidite prehod v novo dobo Planice. V prvem delu bomo najprej zgradili center za smučarske skoke – Bloudkovo velikanko in skakalnico, nato pa še tri skakalnice zraven. Naslednje leto je na vrsti smučarsko tekaški center in potem še druge faze. Želim si, da bo planiški dogodek, ki mu bomo priča koncu tedna, uspel, tako kot je vsa leta do sedaj. Tu uspešno sodelujemo s SZS in tudi z Občino Kranjska Gora in seveda tudi drugimi. Še enkrat bi se rad zahvalil Jelku Grosu in njegovi ekipi, ki skrbi, da stvari dobro tečejo.

Janez Kocijančič, predsednik OK Slovenija

Najprej bi rad povedal, da je planiški praznik največji športni praznik v Sloveniji. To je tekmovanje, ki v dolgoletnem zaporedju pripelje na športni dogodek nesporno največje število naših ljudi. Planica je eden od tistih pojmov po katerem ljudje Slovenijo poznajo v svetu. V Planici smo doživeli marsikakšen superlativ. Desetletja smo bili ponosni nosilci svetovnega rekorda. V tem trenutku to nismo več, kar je zagotovo dodatna stimulacija za razvoj tako objektov kot skokov v Planici. S Planico in Kranjsko Goro – z zgornjesavsko dolino, smo nekajkrat kandidirali za svetovno prvenstvo in olimpijske igre, dvakrat tudi za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, dvakrat za olimpijske igre treh dežel, a nikdar nismo uspeli. To pot gremo v kandidaturo z najbolj strnjenim, kvalitetnim projektom. Ta je na ravni sodobne dobe, hkrati pa je tudi tak, da lahko pridobi podporo v predsedstvu Mednarodne smučarske zveze. V prejšnjih kandidaturah sem si dovolil podati eno pripombo. Tudi to pot ne bo drugače, le ta bo ta pripomba s pozitivno konotacijo. Iti v kandidaturo in ne vedeti kaj si želiš doseči oz iti samo zato, da boš dobil tekmovanje je kratkovidno. V kandidaturo je potrebno iti s projektom kaj bomo naredili, ne glede na to ali bomo svetovno prvenstvo dobili ali ne. Pri tej kandidaturi bomo imeli zelo močne protikandidate. V tem trenutku se vsaj dva vidita že zelo jasno – finski Lahti in poljske Zakopane. Eni in drugi z dolgo tradicijo bodisi že izvedenih svetovnih prvenstev, bodisi neuspešnih kandidatur. V to kandidaturo moramo iti z zavestjo, da imamo vse argumente zato, da lahko zmagamo, kot tudi, da je možno, da bo zmagal kdo drug. Projekt dokončanja nordijskega centra, ki bo imel vse pogoje za organizacijo svetovnega prvenstva, moramo zaključiti tako, da bo kompleten, konkurenčen in bo omogočal dolgoletno prisotnost Planice in nordijskega centra v mednarodnem smučarskem prostoru. V tem smislu želim kandidaturi srečno pot, a tu sem v konfliktu interesov, saj sem eden izmed tistih 17, ki bo prihodnje leto v Južni Koreji moral glasovati na tajnem glasovanju. Želim si, da bi predhodni koraki, zlasti pri izvedbi letošnjega tekmovanja in tekmovanja prihodnje leto v Planici, ki bosta zelo odločilna za uspeh pri kandidaturi, uspešna. Želim, da bi Planico predstavili v najlepši luči in hkrati, da bi organizacijsko in strokovno-tehnično pripravljenost potrdili tudi z uspehi naših skakalcev.

Mnogi so sklanjali glave in izgubljali upanje, a naši skakalci so na svetovnem prvenstvu v Oslu dosegli ekipno bronasto medaljo. Nekateri bodo rekli po sreči, vendar to je tretja medalja, ki jo je skakalna ekipa v različnih generacijah uspela osvojiti.

Jure Žerjav, župan občine Kranjska Gora

Sam se zelo dobro spomnim vseh štirih dosedanjih kandidatur za katere smo nekateri celo naivno pričakovali, da jih bomo uspeli dobiti. Nekateri so bili bolj realni. Tokrat se prvič soočamo s kandidaturo, ki temelji na realnih temeljih. Nordijski center Planica postaja realnost in to je za nas v gornjesavski dolini, za prebivalce v občini Kranjska Gora še kako pomembno. To ne zato, ker je Planica nekaj dni v letu center športnega dogajanja, ampak zato ker bo nordijski center, center, ki bo deloval preko celega leta.

Kandidatura zame osebno in za prebivalce občine Kranjska Gora pomeni pridobitev na več nivojih. Prvo je dogajanje v tistih 14 dneh ali kakšnem dnevu več, ko samo prvenstvo poteka. Drugo je promocijska vrednost same kandidature in kasneje promocijska vrednost svetovnega prvenstva za turistično destinacijo. Tretja vrednost pa je izgradnja infrastrukture. Ta bo do kandidature praktično zgrajena v delu v gradnji. Drugi del je infrastruktura, ki je v domeni lokalne skupnosti in bo tudi v to potrebno vlagati. Tretja prednost pa je ta, da mora tudi država pogledati v dostopnost teh krajev in morda kakšno leto prej, kot bi vsi skupaj realno pričakovali, zgradi meter ali kakšen kilometer dodatne prometnice. Zahvalimo se lahko predvsem ministrstvu, vladi oz. parlamentu za sprejem zakona o Planici in ekipi, ki deluje pri izgradnji nordijskega centra Planica. Res da govorim z marsikom, ki reče, da v Planici ni bilo nič drugače kot pred dvema, tremi leti. Če mene spomin ne vara, bo letos decembra obletnica nesrečnega dogodka na velikanki in upam, da bo takrat opravljen že kakšen skok na novi napravi.

Arhiv novic