- Zanje preveliko 90-metrsko skakalnico stavbenika Ivana Rožmana so na državnem prvenstvu 4. februarja 1934 najprej preizkusili takrat še neizkušeni slovenski skakalci. Z novim državnim rekordom (60 m) je zmagal Ljubljančan Franc Palme.
- Na mednarodni krst prve planiške velikanke se je Josu Gorcu, tajniku Jugoslovanske zimskošportne zveze (JZŠZ, s sedežem v Ljubljani), posrečilo privabiti takrat nepremagljive Norvežane s slovitima bratoma Sigmundom (sv. prvak, 1929) in olimpionikom Birgerjem (1932 in 1936) Ruudom na čelu.
- Birger je po zmagi na uradni tekmi za tem na ekshibicijski preizkušnji dosegel nov svetovni rekord (92 m), njegov starejši brat je pri daljavi 95 (nekateri viri navajajo 95.5) padel. Svet so prvič obletele »planiške senzacije« (časnik Jutro).
- Pričakovanja, da bodo skakalci že naslednjo zimo 1934/35 v Planici presegli magično mejo stotih metrov, so za las spodletela (Reidar Andersen, Norveška, 99 m). Tedaj je veliko skakalnico že prvič pripravil za prireditev in jo improvizirano tudi povečal inž. Stanko Bloudek.
- Naslednjo zimo, 15. marca 1936, se je s poletom, dolgim kar 101.5 metra v svetovno zgodovino smučanja in Planice zapisal 18-letni Avstrijec Sepp Bradl – Buwi.
- Tik pred okupacijo Kraljevine Jugoslavije so v Planici 1. marca 1941 poleg peščice Slovencev na tako imenovanih »študijskih poletih« na planiški letalnici nastopili le še nemški skakalci. Rudi Gehring je s 108 metrov dolgim poletom najprej izboljšal svetovni rekord S. Bradla iz leta 1938 (107), nato pa je v naslednji seriji regularno doskočil pri neverjetnih 118 metrih!
- Rudi Finžgar iz Krope je tedaj jugoslovanski državni rekord pomaknil na 95 metrov, pri daljavi 102 metra pa je podrsal po snegu, kar se je zgodilo tudi Bohincu Albinu Novšaku (103). Rudi Finžgar je kot prvi Slovenec regularno presegel stometrsko znamko (102) na prvih planiških poletih po osvoboditvi leta 1947.
- Zadnji svetovni rekord na prvi planiški Rožman-Bloudkovi velikanki je pozimi 1948 postavil Švicar Fritz Tschannen (120 m).
- Pozimi leta 1950 je Planico prehitela nova letalnica, ki jo je v Oberstdorfu na Bavarskem zasnoval nemški arhitekt in skakalec Heini Klopfer. Planiški svetovni rekord Tschannena so na krstni prireditvi v bavarskem zimskošportnem središču večkrat izboljšali, nazadnje je Šved Dan Netzell rekordno pomaknil kar na 135 metrov.
- Za slavnostno odprtje nove Bloudkove velikanke leta 1954 (prejšnja se je dotrajana podrla leta 1950) je maestro Bojan Adamič napisal akorde za prve planiške fanfare, ki jih je za naslednjo prireditev leta 1957 osvežil komponist Uroš Krek.
- Leta 1962 so prireditelji smučarskih poletov na pobudo OK Planica ustanovili združenje KOP (kratica za Kulm-Oberstdorf-Planica), ki je dejavno še dandanes.
- Planica se je v prvi plan povrnila šele z novo letalnico bratov Janeza in Lada Goriška marca 1969, ko sta na krstni prireditvi Norvežan Bjoern Wirkola in Čeh Jiri Raška večkrat presegla prejšnjo rekordno znamko Avstrijca Reinholda Bachlerja v Vikersundu (154 m, 1967) na Norveškem. Zadnjo je prav v zadnji seriji zaključnega tekmovanja postavil vzhodni Nemec Manfred Wolf (165 m).
- To je bil odločilni korak k priznanju smučarskih poletov kot samostojne discipline skokov na smučeh in uvedbi svetovnih prvenstev na kongresu FIS leta 1971 v Opatiji.
- Zaradi pionirske vloge pri razvoju smučarskih poletov je Mednarodna smučarska zveza (FIS) izvedbo prvega svetovnega šampionata v poletih leta 1972 zaupala Planici.
- Prvi svetovni prvak v smučarskih poletih je na planiški velikanki postal Švicar Walter Steiner.
- Leta 1979 je Planica že drugič gostila (5.) SP v smučarskih poletih. Tedaj so pod Poncami tudi prvič zaigrali dandanes že legendarno skladbo »Planica, Planica ...« Slavka Avsenika, prav tako nekdanjega slovenskega smučarskega skakalca.
- Ko je pozimi leta 1985 Planica že osmič priredila SP v poletih, sta Američan Mike Holland (186 m) in Matti Nykaenen (187 in 191) vnovič vrnila dolino pod Poncami k posesti svetovnega rekorda.
- Za nesmiselno se je v prihodnjih zimah izkazalo »pravilo 191 m«, ki ga je takoj za tem uvedla FIS kot domnevno zdravilo proti rekordomaniji. FIS svetovnih rekordov v poletih resnici na ljubo upravičeno ni nikdar priznavala na način, kot ga na primer poznamo v atletiki, temveč je to počela pravzaprav le »sedma sila« z roko v roki s prireditelji poletov.
- Da je bilo vse skupaj še bolj smešno, je že na treningu pred začetkom 13. SP 1994 v poletih v Planici olimpijski zmagovalec, Finec Toni Nieminen (velika skakalnica, Courchevel 1992), prvi premagal mejo dvestotih metrov (203).
- V edini izvedeni seriji SP ’94 (20. marca 1994) Italijanu Robertu Ceconu iz Trbiža niso priznali dejanske daljave 199 m, temveč je bil zaradi tega pravila prikrajšan za osem metrov in obenem ob srebrno kolajno!
- Neživljenjsko pravilo je FIS ukinila že na naslednjem kongresu, s tem pa se je tudi zasukala njena politika do poletov, ki so postali dejansko zimskošportna »formula 1«.
- S pravo točo svetovnih rekordov se je iztekel planiški finale svetovnega pokala 2005: Norvežan Bjoern Einar Romoeren je prvega postavil že v poskusni seriji (234.5 m), nato ga mu je za nekaj minut prevzel Finec M. Hautamaeki (235.5). Romoeren se je spet odzval z rekordno daljavo 239 m na skrajnem robu (ne)varnega tveganja! Finski mojster Janne Ahonen, na primer, za tem pri poletu na 240 m ni obstal na nogah!
- Šest let pozneje (2011) je povečana letalnica v Vikersundu na Norveškem (po načrtu inž. Janeza Goriška) prekinila dolgoletno prevlado Planice (od leta 1985) z novima svetovnima rekordoma Norvežana Johana R. Evensena (243 in 246.5 m).
- Naša dolina skakalnic se je vrnila v igro leta 2015, ko se je s povečavo letalnice končala – z več kot tričetrtinskim finančnim deležem EU – gradnja Nordijskega smučarskega centra Planica.
- Tako kot že prej Vikersund je tudi Planica izkoristila novo pravilo FIS o dovoljeni višinski razliki med robom odskočnega mostu in ravnino izteka (135 m, prej 130). Peter Prevc, ki je le nekaj tednov prej kot prvi človek v Vikersundu dosegel daljavo 250 m, je na povečani letalnici bratov Gorišek pomaknil planiški rekord na 248.5 m!
- Na finalu svetovnega pokala leta 2019 je aktualni planiški rekord postavil japonski šampion Rjoju Kobajaši (252 m) in s tem Planico povsem približal Vikersundu (Stefan Kraft, 253.5 m, 2017).
